Na današnjem nadaljevanju sojenja 63-letni Ivici Kalšek, ki ji tožilstvo očita umor matere marca letos v vasici Ošelj nad Slovensko Bistrico, je pred senat mariborskega sodišča moral znova izvedenec psihiatrične stroke Mladen Vrabič. Tudi tokrat so ga na zahtevo zagovornika Kalškove Aleša Kolška zaslišali za zaprtimi vrati.
Vrabič je pisno izvedensko mnenje predstavil že na prejšnjem naroku. Tedaj naj bi neuradno ocenil, da je bila obtožena v času dejanja zmanjšano prištevna, a ne bistveno, da pa je bilo njeno dejanje posledica močne čustvene razdraženosti. Kaj je novega povedal danes, ni znano.
Je pa senat pod vodstvom sodnika Danila Obersnela danes tudi ugodil predlogu obrambe, ki ga je podala že na predobravnavnem naroku, da prisluhnejo posnetku klica na številko nujne medicinske pomoči. V sedem minut dolgem posnetku je slišati predvsem nasvete dežurne operaterke, ki je Kalškovi dajala navodila za oživljanje do prihoda reševalcev.
Obtožena ji pred ni znala natančno odgovoriti, kdaj je prišlo do dogodka, po njenih besedah pred 20 minutami ali eno uro. Povedala je, da mati ne diha, na vprašanje, kaj se je zgodilo, pa je povedala, da sta se "nekaj zašpetirali, potem pa je prišlo do ruvanja". Ob koncu posnetka se sliši tudi njen pozdrav reševalcem, ki so prišli na kraj dogodka.
Sojenje se bo z vnovičnim zaslišanjem patologa Rajka Kavalarja nadaljevalo 26. julija, torej tudi med sodnimi počitnicami.
Kalškova je sicer že na predobravnavnem naroku zavrnila priznanje krivde za umor 88-letne matere, saj ji tožilstvo očita storitev dejanja na zahrbten način. Življenje naj bi ji namreč vzela v trenutku, ko ta ni pričakovala napada. S polenom naj bi jo dvakrat udarila po glavi, potem pa jo, medtem ko je obležala na postelji, povsem nemočno do zadušitve davila s pasom.
V svojem zagovoru je povedala, da ji je mati očitala odgovornost za bratovo smrt nekaj dni prej, kar jo je močno prizadelo, saj sta se z materjo dotlej vedno dobro razumeli.
Tudi njen mož, sin, hči in sestra so kot priče potrdili, da med ženskama nikoli prej ni bilo konfliktov in da sta bili močno navezani druga na drugo. Povedali so, da je bila vsa družina v tistem času močno pretresena zaradi bratovega samomora, Ivica pa da je po njegovi smrti še bolj pomagala materi kot prej. Nihče od njih zato ne more razumeti, kako je lahko prišlo do nasilja, ko pa sta bili mati in hči vedno v dobrih odnosih.
